Analize · Prva liga · Olimpija proti Mariboru Črta je bila narisana narobe

Grafika se izda sama. Na napadalcu stoji pikčasta rdeča navpičnica. Operater je označil njegovo ramo in spustil grezilo na tla, rdeča črta pa teče skozi vznožje tega grezila, 38 cm za točko, kjer se rama pojavi na zaslonu. To je pravilen postopek.

Na branilcu take navpičnice ni in modra črta je postavljena, kot da je niso uporabili. Leži 6 cm za branilčevo ramo, kakršna se vidi na sliki, torej za dvignjenim delom telesa, ne za točko na travi. Če uporabimo enako konstrukcijo, kot jo je dobil napadalec, se njegova črta premakne za 37 cm, na 12,57 m.

Enega igralca so izmerili na tleh, drugega v zraku. Razlika med tema postopkoma je 43 cm, tri in pol krat več od 12 cm razlike, na kateri je slonela odločitev.

Pravilo 11 (IFAB, Pravila nogometne igre) prepovedani položaj opredeli takole: igralec je v njem, če je katerikoli del njegove glave, trupa ali stopal bliže nasprotnikovi vratni črti kot žoga in kot predzadnji nasprotnik. Iz tega izhaja vse, kar se v tej analizi meri.

Ker se merita položaja na tleh, dvignjenega dela telesa ni mogoče primerjati neposredno. Zato se z označene točke spusti navpičnica. Pri napadalcu so jo spustili, pri branilcu ne, in prav v tem je vsa razlika.

Gre za 5. krog Prve lige Telemach, 15. avgusta 2026 v Stožicah. Olimpija je proti Mariboru povedla ob koncu prvega polčasa z zadetkom Jošta Urbančiča, VAR ga je po preverjanju potrdil, Luka Zahović pa je v 85. minuti izenačil na 1:1.

Zadetek je že takrat vzbudil dvome. Sportklub je zapisal, da je bil Urbančič morda v prepovedanem položaju, a je zadetek vseeno obveljal; v ločenem članku je dodal, da je bil sodeč po črti v televizijskem prenosu v prepovedanem položaju. RTV Slovenija je šla dlje in opozorila, da je grafika pokazala „nenavaden trapez“, pri čemer črti Urbančiča in branilca M’bonda nista bili poravnani s črto 16 metrov.

Ta očitek je bilo mogoče izmeriti, zato smo ga izmerili. Slutnja je bila pravilna, razlog pa ne.

Bežišče treh črt

Na zaslonu je res videti, kot da črti nista vzporedni s črto 16 metrov: črta kazenskega prostora stoji skoraj navpično, VAR črti pa sta izrazito nagnjeni. Vendar tako mora biti. V perspektivi se vzporedne črte na igrišču ne vidijo kot vzporedne, ampak se stekajo v skupno bežišče. Pravi test torej ni „ali sta videti vzporedni“, ampak „ali gresta skozi isto bežišče kot črta 16 metrov“.

Gresta. Črta 16 m in modra se sekata pri (921,3 / −921,4) px, črta 16 m in rdeča pri (921,3 / −921,7) px, torej 0,3 px narazen, približno 920 px nad zgornjim robom slike.

Da to ne bi bilo krožno sklepanje, smo model igrišča na novo prilagodili izključno na belo barvo na igrišču (lok, bela pika, črta 16 m in stranica kazenskega prostora, brez vsakega stika z VAR črtama) in nato izmerili naklon vsake črte na igrišču:

Nagib torej obstaja, a je majhen: okoli 0,15°, kar je 5 cm na 20 m širine. Ker sta obe črti nagnjeni skoraj enako (razlika 0,006°) in igralca po širini loči le 3,15 m, ta nagib k odločitvi prispeva 8 mm. Napaka je 42 cm. Nagib ni vzrok. Vzrok je postavitev.

Ta neodvisni model se prilega narisani barvi na 3 do 35 mm natančno in da 12,08 m / 12,19 m / 12,50 m. Absolutne vrednosti se od prvega modela razlikujejo za približno deset centimetrov, razlike med črtami, edino, kar šteje, pa se ujemajo na 2 cm: 42 cm pregloboko, 31 cm prepovedanega položaja.

Nič od tega ne temelji na ocenjevanju na oko. Posnetek vsebuje dovolj narisane geometrije, da lahko rekonstruiramo ravnino igrišča in nato merimo v metrih.

• Svetla ravna črta je črta kazenskega prostora (16,5 m od vratne črte), krivulja pa je polkrog, torej lok kroga s polmerom 9,15 m okoli bele pike. Komaj vidna črta na vrhu je daljša stranica kazenskega prostora, 20,16 m od vzdolžne osi igrišča.
• Simetrijsko os loka dobimo iz razpolovišč tetiv, potegnjenih skozi bežišče. S tem dobimo drugo bežišče brez ugibanja o kameri.
• Ta štiri dejstva določijo homografijo iz slike na travo. Razdalje sledijo neposredno. Za preverbo smo širino kazenskega prostora nato izpustili iz modela in jo izračunali samo iz loka: 40,60 m proti predpisanim 40,32 m.

Modra in rdeča črta sta prilagojeni na svoje lastne piksle: vsaka več kot 1.000 vrstic, odstopanje 0,6 px. Obe gresta skozi bežišče črte kazenskega prostora z natančnostjo 2 px, zato naklon drži.

Tri neodvisne preverbe modela

Absolutne razdalje od vratne črte so negotove za približno deset centimetrov; razlike med točkami, na katerih slonijo vsi sklepi, pa so stabilne na 1 do 2 cm. Ta negotovost je za velikostni red manjša od 43 cm napake, ki jo model razkrije.

Prav vsak del branilčevega telesa pristane dlje od gola kot označena napadalčeva točka. Branilčeva rama je najbolj naprej, zato določa črto, a je še vedno 31 cm za napadalcem. Čevlji so na tleh, zato se pri njih stolpca ujemata; s tem tabela preveri samo sebe.

• Same izbire slike. Žoge na sliki ni videti, zato ni mogoče potrditi, da je to trenutek, ko je bila odigrana. Če so zamrznili napačno sliko, je to ločena napaka, ki je ta analiza ne vidi.
• Točne višine rame. Popravek predpostavlja, da sta obe označeni točki enako visoko; na posnetku sta pri 76 % in 80 % telesne višine posameznega igralca. Rezultat se tudi ob drugačnih predpostavkah komaj premakne: pri višini kamere od 12 m do 30 m pade branilčeva črta med 12,56 in 12,58 m.
• Rama ali roka. Pravilo 11 postavlja mejo pri spodnjem robu pazduhe: nad njo je trup in šteje, pod njo je roka in ne šteje. Označena točka pri branilcu leži pri 80 % njegove telesne višine, torej tik ob tej meji. Če gre za roko, se pravilna črta premakne še dlje od gola in prepovedani položaj postane večji. Navedena številka je torej konservativna.
• Napadalec zakriva del branilčevega spodnjega telesa. Vse vidne točke spodnjega dela telesa se projicirajo dlje od gola kot branilčeva rama, zato je merodajna rama.